torek, 29. januar 2013

Velika razlika je med tem, če obravnavamo ljudi kot enake in če jih želimo narediti enake. Friedrich Hayek





Tule je zanimiv prikaz tega, kako se demokrati vidijo kot "liberalci" (ne glede na to, da so bili npr. proti temu, da se ukine suženjstvo - glej: http://wiki.answers.com/Q/Did_democrats_support_slavery). Ta prikaz nazorno kaže, kako vidijo tudi ljudi drugačnega političnega pogleda na svet kot neumneže, ki ne premorejo niti osnovnega premisleka o funkcionalnosti, kaj šele, da bi t.i. konzervativci lahko bili tudi sočutni. Prav tako je tu prikaz, kako naj bi videli "pametno" razporeditev "bogastva" skozi suportiranje šibkejših in tistih, ki si ne morejo sami pomagati zaradi različnih (tudi bioloških) lastnosti. Suport, ki ga seveda skušajo pridobiti skozi večje davke in večjo državno regulativo, je včasih tudi moteč celo za tiste, ki bi naj bili pomoči potrebni, saj ta suport morda ne vidijo zgolj otroci... Drugi odrasli ljudje pa lahko vidijo, kako z izenačevalnimi ukrepi postajajo nekakšni drugorazredni državljani, saj gre za neke vrste rasizem, ko se izenačevalci postavijo nad ljudi različnih manjšin in iz "roba" družbe ter zanje odrejajo pogoje, kdaj naj ti "marginalci" postanejo tisti, ki potrebujejo pomoč. S tem jih že v izhodišču pripnejo na nekakšne bergle, ki jih marsikdo izmed teh ljudi sploh ne potrebuje, nekateri pa take pomoči sploh izrecno nočejo. To seveda nikakor ne pomeni, da državne pomoči niso potrebne- gre le za način in mero urejanja države.
 Na nekatere šole psihologije sploh ne sprejmejo ljudi, ki v svoje CVje zapišejo, da želijo pomagati drugim. Namreč psihologi se zavedajo, da je vsaka pomoč že tudi hkrati premoč nad tistim, ki je pomoči potreben. Zato je vsaka pomoč dvorezen meč in artikulacija pomoči je nekaj, kar ni tako enostavno izvedljivo, kot je prikazano na zgornji ilustraciji (o tem obstaja kar nekaj literaturo- ena jt npr.Guggenbühl-Craig, Adolf, Pomoč ali premoč : psihologija in patologija medčloveških odnosov pri delu z ljudmi)

Po drugi strani se pojavlja še ena zelo huda napaka. Namreč ta, da enakost jemljemo formalno in birokratsko. S tem se dela prav to, kar je na zgornji karikaturi pripisano "konzervativcem" (seveda gre za zelo pavšalne ilustracije, ki razen hudomušnosti ali bolje- hudobije v hitrem stigmatiziranju ne premorejo veliko resnice), saj tisti, ki potrebujejo več, dobijo enako kot nekdo, ki ne potrebuje toliko in je sposoben skozi birokratske procese prikazati svoje stanje drugače (temu smo bili mnogokrat priča v rajnki Jugoslaviji, ko so spretneži dobili na podlagi malo zlaganih izkazov odlične pomoči ali kredite). In obratno- večja kot je birokratska pomoč, bolj smo revni vsi, saj se denar, namenjen za "izenačevanje", črpa od vsakega, ki je sposoben nekaj zaslužiti in narediti, s čimer se družba bistveno oslabi, ljudje pa postanejo mnogokrat tudi nezaupljivi in stigmatizirani.

In zadnje, kar se izmika t.i. "liberalcem" je to, da v tej ihti izenačevanja ne uvidijo osnovnih medčloveških odnosov. Zgodovina nam lahko postreže z grozovitimi primeri "izenačevanja", v katerih se vedno znova izkaže, da je vsako "pametno" izenačevanje predvsem vzvod za grozljive politične procese, v katerih je bilo skozi revolucije pobitih tako veliko ljudi, da človek to komaj lahko dojame. Več o mega-morijah po svetu:
http://www.hawaii.edu/powerkills/COM.ART.HTM
Spodaj je malo drugačen vidik tega, o čemer govorim, le da bi napisa "conservative" in "liberal" moral obravnavati še posebej, saj gre za podobno kameleonstvo kot je prisotno v Sloveniji. Namreč naziv liberal izvira iz drugačne tradicije, kakršno ima npr. stranka demokratov v ameriki, da ne govorim o tem, kako je želja po tem, da bi nekdo urejal "podstavke" in naše prihodke ter z državnimi regulativami ljudi "izenačeval", v bistvu pripeta na socializem in socialistične utopije. Zato sem napise tudi malo spremenil- v skladu z zgornjim stavkom slavnega nobelovca in neverjetnega misleca, liberalnega konzervativca A. F.  Hayeka, o katerem bi bilo vredno tudi napisati nekaj besed glede na to, da je v Sloveniji praktično neznan...
Se nadaljuje...

                               









Ni komentarjev:

Objavite komentar