Spomnil sem se na dramo absurda, na Ionesca, na uvide Orwela v odnosu do socialističnega novoreka, na to, kako jeziku lahko njegov pomen povsem spremenimo, če ljudem skozi dolga leta peremo možgane. In SFRJ ter druge komunistične države so delale to dosledno. Skozi šolstvo in skozi medije, cenzura je bila huda še ob koncu režima.. No, tako se jezik sprevrže v hudo orožje.
Namreč celotno obnebje smisla in vseh pomenov, skozi katere mislimo vsakdanje dejavnosti, se spremeni do te mere, da se normalne besede spremenijo v svoja nasprotja ali pa pridobivajo čisto drugačne pomene. Ko nekdo danes reče "kler" v Sloveniji, ima to popolnoma drugačen pomen, kot če to besedo rečemo nekemu Angležu, na primer. Ko rečeš na primer "svoboda" ali "tržno gospodarstvo" ali "kapitalizem" ali "desnica" ipd, so vse te besede napolnjene s podpomeni, ki nekemu Američanu še zdaleč niso jasni, mi pa skorajda ne vidimo besede v njenih splošnih pomenskih konotacijah brez kodiranih sporočil in brez sprožitve čustvenih reakcij, ki sledijo takim besedam.
Ko so torej na tem pogovoru z vso to sprevrženo pomensko jezikovno strukturo ljudje iz "desne" izrekali svoje dokaj normalne želje po zaščiti otrok pred možnimi zlorabami, je kontekst sprevrženih pomenov besed že tako nor, da je bolje ugasniti televizijo kot pa gledat nenehno sprenevedanje... Ker: a se še lahko kdo spomni, kako je ta zakon sploh prišel tako daleč? In to brez vsake študije, po skrajšanem postopku ipd... Se še kdo spomni, kakšnim zlorabam oblasti smo bili in smo še danes priča, če le pogledamo šolske kurikule iz SFRJ ali pa celo današnje? Kakšim zlorabam smo priča, če pogledamo medije, njihovo enostransko poročanje, čeprav jih plačujemo kot dodaten davek? Sodstvo, ki je iz EU dobilo ukor zaradi kratenja človekovih pravic? itd itd...) Gre torej za čisto normalno starševsko potrebo obvarovati naslednje generacije in normalno razburjenost ob poskusu, ko se zakon spreminja mimo vsakega vnaprejšnjega dogovora. In v takem kontekstu se je dogajalo soočenje.. In sem zato raje šel stran od televizije.. pisat ta tekst.
A vprašal sem se o neki drugi reči, ki na prvi pogled ni tako pomembna. Namreč o sloganu "ČAS JE ZA", ki so si ga izbrali zagovorniki socialnih eksperimentov in zavrnitev biološke spolne različnosti. (Tu mislim na zavrnitev na ravni zakona, čeravno je zakon nastal na podlagi ethosa, običaja, ki se je skozi stoletja in tisočletja potrjeval skozi generacije in generacije kot neka skupinska izkušnja, ki se je potrjevala skozi poroke in se je potrjevala kot posameznikova izkušnja spolne identitete ter s tem omogočala preživetje določenega plemena, naroda ali tudi nacije.)
Zakaj slogan? Ker so ga nastopajoči levičarji mnogokrat ponavljali, izhajali iz njega in se vanj vračali ob koncu svojih nastopov. To mi je presenetilo, saj take usklajenosti niti približno ni bilo na "desni" strani. In spomnil sem se, da je slogan napisan v stilu političnih sloganov iz SFRJ ali pa kakšne druge totalitarne države. Je abstrakten, nanaša se na nekaj, kar je vsebinsko popolnoma prazno in hkrati je poln potencialne "akcije", aktivizma, ki nekaj spreminja, čeravno je spreminjanje lahko bolj povezano s hlepenjem po moči kot pa s premislekom. (Saj se še spomnimo tistih sloganov "Tito-partija- omladina-akcija" ali pa "Tujega nočemo, svojega ne damo" ali pa "Bratstvo i jedinstvo", ki so bili v izrazitem nasprotju z realnostjo in niso povedali čisto nič, kar bi lahko imelo resen pomen?)
Čas je imel vedno veliko težo v kontekstu forsirane zgodovinskosti: kajti, ko gre za dolgoročno Marxovo prerokovanje na podlagi posebne interpretacije preteklosti o tem, kako se je dogajala zgodovina in kako se mora dogajati še naprej v začrtani progresivni smeri "emancipacije" ter "zgodovinskega razrednega boja", je čas vedno pomembna reč. Kajti samo se ne bo zgodilo. Potrebno je ta "čas" sforsirat, pritisnit nanj, da se bo nekaj revolucionarnega zgodilo. Ker logika deluje proti temu. Prav tako proti temu deluje sama potreba človeka po čim večji gotovosti in miru.
A kdo določi ta "čas"? Kdo je določil to, da je prav v tem in tem trenutku "čas" primeren za izvedbo revolucije? Ali da je "čas" primeren za začetek te ali one čistke? Kdo je npr. določil "čas" za začetek zaplembe hrane v Ukrajini in začetek "holodomora"? Kdo je določil trenutek in rekel: čas je za to, da izločimo Jude iz naše družbe? Itd... Itd...
V tem sloganu slišimo tisto "zgodovinskost", ki so jo imeli za svoj glavni argument vsi visoki funkcionarji nekdanje Juge. Ta ali on sestanek komunistov ali odprtje kakšne stavbe ali pa zgolj obisk kakšnega funkcionarja v nekem kraju... in že je bil dogodek takoj "zgodovinski". In ko je enkrat dogodek "zgodovinski", je potrebno to ponavljati in ponavljati po vseh možnih propagandnih kanalih, kakor se je Goebles naučil od kominternovskih agitpropovcev (da ne bo kdo zmotno mislil, da je bilo obratno).
Implicitno pa je bilo to vedno popolnoma v skladu z 11. Marxovo tezo o Feuerbachu... Namreč tam je določeno to, kar se je potem še potrjevalo skozi Komunistični manifest, da je zdaj, čim hitreje "čas", da se ta ali ona reč spremeni. Kajti pomembno je predvsem, da se spremeni- ne glede na to ali jo razumemo in- ali sploh razumemo, da lahko pri tem nastanejo nehotene posledice tega spreminjanja... Hkrati pa je vsak čas bil pravšnji za dokazovanje tega, kako se "zgodovina" po Marxu "mora" dogajati v smeri, ki jo je on določil (pa naj stane kar stane... četudi stotine milijonov življenj).
In v tem istem Komunističnem manifestu je določeno tudi, da se tradicionalna "meščanska" družina kot primer kapitalističnega dogovorjenega "privatnega pridobitništva" povsem odpravi...
Ko nekdo reče, da je "čas" za spremembo, se vedno odloča iz vidika moči. Namreč v določenem času si bodisi nabere dovolj moči za neko akcijo, lahko zasluži dovolj denarja, da se vrže v nov posel, lahko vidi, da je politična moč dovolj velika, da mu bo določeno dejanje uspelo. Progresivno linearno dojemanje časa, cepljeno s prerokbami pa to odločitev še ojača...
Ko npr. kanadski premier reče, da je v njegovi vladi toliko žensk zato, ker smo 2015, je to tako prazno, kot je prazen stavek "čas je za" (in kot so vsebinsko izpraznjene zahteve po spolnih kvotah, če te ne zahtevajo nekaj specifično ženskega ali moškega).
Tisti, ki je v neko dejanje prisiljen, ne govori o tem, da je "čas" za to dejanje. Zanj je taka reakcija ali dejanje kvečjemu nuja, želja, potreba ali v najslabšem primeru nujno zlo. In ko se odloča o dejanju, se ne odloča na način popolne odtujitve od svojih želja ali potreb: ne gre za nek abstraktni in od osebnosti odtujeni nedoločni "čas je", temveč gre za osebni položaj, za nekaj, kar osebo vsebinsko določa.
Naj podam primer, ki najbolj necivilizirano zareže v osebno dojemanje sveta in v medsebojne odnose med ljudmi ali narodi- to je vojna kot izrazit primer zdrsa v instinktivno, nereflektirano stanje zgolj najbolj primitivnega nasilja:
Konec 80-tih se mi je zdelo, da se vojna nikakor ne more več sploh zgodit. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da je "čas" tako zelo sodoben, da se kaj takega kot je primitivna uporaba gole sile sploh nikoli več ne bo zgodila. No, res sem bil takrat mlad študentek, a kljub temu lahko razumem ta "časovni" miselni vozel, s katerim operirajo progresivci, ne da bi se dejansko zavedali zakona o nehotenih posledicah, ko se ideliziranje "časa" vrne v peklenskih oblikah, sesuva vse vsiljene ideale v prah, kar se je pokazalo z vojno v Sloveniji, še huje pa z vojno v BiH in Hrvaški.
Huda beda realnosti, zdrs v jamsko, skoraj živalsko "logiko" instinktov preživetja in premoči ni povezana z abstraktnim "časom": potrebno je ozavestili to, da je datum samo zaradi datuma skoraj indiferenten do dogodka. Tisto, kar dogodek sproži, je prejšnji in predprejšnji dogodek, ne pa abstraktni "čas". Lahko sicer rečemo, da nek dogodek v drugem času nemogoč, saj je že tehnološki razvoj naredil velike razlike v času, toda tudi tu gre za dogodke, ki sprožijo dogodke. A zmožnost, da zdrsnemo v prazgodovinsko stanje neciviliziranosti, ni odvisna od "časa": tja lahko zdrsnemo s kamino sekiro, z mečem ali pa s kalašnikovim.
V letu 2015 imamo na zemlji območja, kjer se gredo nanotehnoloških postopkov v kreiranju novih celičnih jeder ter načrtujejo nove lete ne Mars in hkrati območja, kjer živijo ljudje v prazgodovinskih tehnološko-kulturnih odnosih. Tudi pred 2. svet. vojno smo imeli območja, kjer so odkrivali moč atomskih vezi, pa tudi območja prazgodovine. In so bili zdrsi v prazgodovinska instinktivna stanja tako v območjih s prazgodovinsko kulturno stopnjo kot tudi v razvitih državah. Tudi te so zlahka zdrsnile v totalitarne vzorce, poboji so se dogajali enako kruto kot so se dogajali pred 100 ali 1000 ali 10000 leti...
Torej je čas dejansko vedno in kjerkoli za karkoli.
Tu ni vsebine, le prazna puhlica.
